Sobotni Dnevnikov izbor: Kmetje nezaščiteni v podnebno krizo

Podnebne spremembe niso grožnja za prihodnost, pač pa so tu zdaj. Slovenija se je v zadnjih petdesetih letih ogrela za več kot eno stopinjo Celzija, kar je hitreje od svetovnega in evropskega povprečja. Najbolj prizadeto je kmetijstvo, vrstijo se pozeba, moča, poplave, suša, toča ... Po največjih naravnih ujmah država sicer pomaga kmetom z denarjem iz proračuna omiliti škodo, toda to je zgolj gašenje požara. Morali pa bi ga preprečiti oziroma omiliti. Toda za kmetijske prilagoditve na podnebne spremembe – za namakalne sisteme, protislansko oroševanje, za mreže proti toči, rastlinjake – je namenjenih le 20 milijonov evrov. Za primerjavo, samo letošnja spomladanska pozeba je povzročila za 50 milijonov evrov škode. V tokratnem Dnevnikovem izboru, ki ga je skupaj z dopisnicami in dopisniki iz vse Slovenije pripravila Mojca Dumančič, o slovenskem kmetijstvu, ki je skorajda povsem nezaščiteno pred vse hitrejšimi podnebnimi spremembami.