V enem samem kadru posneta rekonstrukcija poboja devetinšestdesetih članov podmladka norveške socialdemokratske stranke je filmski dosežek, ki pretrese z ostrino dokumentarističnega naturalizma. 22. julija 2011 se je na poletnem taboru na otočku Utoya zbralo približno petsto otrok, med njimi devetnajstletna Kaja in njena mlajša sestra Emilie. A brezskrbno druženje z vrstniki se je nepričakovano spremenilo v hladnokrven pokol. Nič hudega sluteči otroci in najstniki so postali tarče s polavtomatsko puško oboroženega morilca, ki je malo pred tem podtaknil bombo v središču Osla. Originalni naslov: UTØYA 22. JULI Leto produkcije: 2018 Država: Norveška Žanr: drama Režija: Erik Poppe Scenarij: Siv Rajendram Eliassen, Anna Bache-Wiig Igrajo: Andrea Berntzen, Aleksander Holmen, Brede Fristad, Elli Rhiannon Müller Osbourne
Režiser: Erik PoppeIgralci: Andrea Berntzen, Aleksander Holmen, Solveig Koløen Birkeland, Brede Fristad, Elli Rhiannon Müller Osbourne, Jenny Svennevig, Ingeborg Enes
Pogosta vprašanja
Kdo je režiral 'Sedmi pečat: Utøya, 22. julija'?
Sedmi pečat: Utøya, 22. julija je režiral Erik Poppe. Posneli so jo leta 2018 (Norway). Če vam je dolgčas si jo oglejte saj ima IMDB oceno 7.2
Kdo je glavni igralec v 'Sedmi pečat: Utøya, 22. julija'?
Igralci v Sedmi pečat: Utøya, 22. julija so Andrea Berntzen, Aleksander Holmen, Solveig Koløen Birkeland, Brede Fristad, Elli Rhiannon Müller Osbourne, Jenny Svennevig, Ingeborg Enes. Režiral pa jo je Erik Poppe. Če vam je dolgčas si jo oglejte saj ima IMDB oceno 7.2
O čem se gre 'Sedmi pečat: Utøya, 22. julija'?
V enem samem kadru posneta rekonstrukcija poboja devetinšestdesetih članov podmladka norveške socialdemokratske stranke je filmski dosežek, ki pretrese z ostrino dokumentarističnega naturalizma. 22. julija 2011 se je na poletnem taboru na otočku Utoya zbralo približno petsto otrok, med njimi devetnajstletna Kaja in njena mlajša sestra Emilie
Kakšno oceno ima 'Sedmi pečat: Utøya, 22. julija'?
Ocena Sedmi pečat: Utøya, 22. julija na IMDB je 7.2. Ni sicer najboljša ocena ampak še vedno vredno ogleda. Režiral jo je Erik Poppe leta 2018 (Norway).