Seznam kanalov Ponovno na sporedu?

Koncert Stanley Jordan

Koncert Stanley Jordan

Koncert Stanley Jordan
Glasba

Redke so glasbene kariere, ki se pričnejo s tako silovitim pokom, kot se je to zgodilo v primeru enega največjih mojstrov kitare in štirikratnega Grammy nominiranca Stanley Jordana, ki ga je George Benson nemudoma uvrstil v elitni klub kitaristov. Ko je leta 1985 izšel njegov album »Magic Touch«, ki ga je sproduciral Al Di Meola, na njem pa sta sodelovala tudi Omar Hakim (Miles Davis, Weather Report, Marcus Miller, Sting) in Peter Erskine (Steely Dan, Weather Report, Steps Ahead), je takoj posegel v vrhove vseh pomembnejših svetovnih lestvic jazz glasbe, na Bilboardovi se je zadržal doooolgih 51 tednov. Jordanovi naslednji albumi niso več dosegli fantastične odmevnosti Magic Toucha in prišlo jo do prvih razpok v do takrat vzorni ljubezni z glasbeno industrijo, ki mu je očitala še pomanjkanje fokusa. Njegov odgovor na pritiske kapitala, je bil popolni umik s scene, ki je trajal debelo desetletje. Vrnil se je z dvema albumoma in zadnjega »Friends« (2011) so kritiki ocenili kot nadvse prepričljivo nadaljevanje zgodbe, ki jo pripoveduje »Magic Touch«. Skrivnost njegovega uspeha leži v izvirnosti oz. redefiniciji pristopa k igranju kitare. Tehniko »tapkanja« (tapping) oz. udarjanja po strunah uporabljajo tudi drugi kitaristi, toda Stanley Jordan jo je razvil do popolnosti. Dvoročni dotiki, potegi in tapkanje mu omogočajo hkratno igranje dveh popolnoma ločenih linij po vratu kitare, neverjetni zvok ki ga izvabi, pa se sliši kakor uglašeno igranje dveh, včasih tudi treh kitar. Zadnja leta se intenzivno posveča študiju glasbene terapije ter različnim humanitarnim akcijam. Ekskluzivni koncert namenjen samo našim gledalcem, smo posneli v ponedeljek 22. oktobra 2012 v studiu Televizije Maribor. Vabljeni k ogledu!

Pogosta vprašanja

O čem se gre 'Koncert Stanley Jordan'?

Redke so glasbene kariere, ki se pričnejo s tako silovitim pokom, kot se je to zgodilo v primeru enega največjih mojstrov kitare in štirikratnega Grammy nominiranca Stanley Jordana, ki ga je George Benson nemudoma uvrstil v elitni klub kitaristov. Ko je leta 1985 izšel njegov album »Magic Touch«, ki ga je sproduciral Al Di Meola, na njem pa sta sodelovala tudi Omar Hakim (Miles Davis, Weather Report, Marcus Miller, Sting) in Peter Erskine (Steely Dan, Weather Report, Steps Ahead), je takoj posegel v vrhove vseh pomembnejših svetovnih lestvic jazz glasbe, na Bilboardovi se je zadržal doooolgih 51 tednov. Jordanovi naslednji albumi niso več dosegli fantastične odmevnosti Magic Toucha in prišlo jo do prvih razpok v do takrat vzorni ljubezni z glasbeno industrijo, ki mu je očitala še pomanjkanje fokusa. Njegov odgovor na pritiske kapitala, je bil popolni umik s scene, ki je trajal debelo desetletje. Vrnil se je z dvema albumoma in zadnjega »Friends« (2011) so kritiki ocenili kot nadvse prepričljivo nadaljevanje zgodbe, ki jo pripoveduje »Magic Touch«. Skrivnost njegovega uspeha leži v izvirnosti oz