Zapeljevanje pogleda: Miha Štrukelj in Sašo Vrabič

1. del

Fragmenti narave v urbanem okolju, sodobne stavbe v stiku z zapuščenimi skladišči, arhitektura, gradbišča, konstrukcije … to so motivi, ki jih Miha Štrukelj zlaga v mreže kvadratov in sestavlja v velike triptihe. To je govorica digitalnih pikslov, ustvarjena s plastenjem različnih likovnih tehnik: svinčnika, oglja, olja na platnu, v sliki pušča pasove ličarskega traku in praznega platna. Tudi avtoportret je sestavljen iz mreže lego kock. Risbe na več slojih polprosojnega papirja ustvarijo globino prostora. To je premišljeno, natančno in dolgotrajno delo, ki zahteva veliko potrpežljivosti. Slika je lahko predmet sodelovanja, meni Sašo Vrabič, ki slike ustvarja včasih s svojimi otroki in daje dela v dopolnitev svojim kolegom. Zanimajo ga medijske podobe, fotografije z mobilnega telefona, reklame, ki jih najprej združi v računalniku in nato prenaša na platno. Način dela je poimenoval ’hitri realizem’. Slike so tudi minljive, ker so z ogljem narisane na galerijsko steno. Portreti, figure, krajine, predmetni svet na slikah so vabe, ki pritegnejo gledalca. Če se jim bo približal, pa bo morda zaznal nove plasti. Slikarja ne povezuje le to, da sta bila v isti generaciji na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Oba nam posredujeta z rastri presekane medijske podobe, jih prenašata na stene, papir, platno, steklo … najrazličnejše nosilce. Uporabljata svinčnik, oglje, olje, tuš ... Dokumentarna serija Zapeljevanje pogleda z umetniškimi dvojicami povezuje poetike v sodobni slovenski likovni umetnosti.