Če je ne bi redno vzdrževali, bi bila najvišja zgradba v Parizu po 128 letih verjetno le še spomin in ne več 300-metrski simbol industrijske dobe. Jekleno konstrukcijo Eifflovega stolpa namreč stalno napada naravni sovražnik, korozija. Industrija naj bi imela zaradi tega procesa skupno več kot trilijon evrov letnih izgub, korozija pa nemalokrat terja tudi človeška življenja. Kako in zakaj nastane? Kako se pred njo lahko zaščitimo? Kako lahko odkrijemo korozijo na nedostopnih mestih, kot je notranjost betonskih stebrov, konstrukcij, sistemov? Na Inštitutu Jožefa Stefana razvijajo nove kovinske prevleke, ki naj bi nadomestile do zdaj zelo razširjene, a nevarne kromatske. Ali jim bo uspelo premagati korozijo?
Če je ne bi redno vzdrževali, bi bila najvišja zgradba v Parizu po 128 letih verjetno le še spomin in ne več 300-metrski simbol industrijske dobe. Jekleno konstrukcijo Eifflovega stolpa namreč stalno napada naravni sovražnik, korozija. Industrija naj bi imela zaradi tega procesa skupno več kot trilijon evrov letnih izgub, korozija pa nemalokrat terja tudi človeška življenja. Kako in zakaj nastane? Kako se pred njo lahko zaščitimo? Kako lahko odkrijemo korozijo na nedostopnih mestih, kot je notranjost betonskih stebrov, konstrukcij, sistemov? Na Inštitutu Jožefa Stefana razvijajo nove kovinske prevleke, ki naj bi nadomestile do zdaj zelo razširjene, a nevarne kromatske. Ali jim bo uspelo premagati korozijo?